Ali je prehrana v šolah in vrtcih usklajena s Smernicami za prehranjevanje?

Novo poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje [2] prinaša uporaben opis organizacije prehrane in težav, s katerimi se srečujejo vzgojno-izobraževalni zavodi (VIZ). Ne omogoča pa celovite presoje količinske, energijske in hranilne skladnosti obrokov s Smernicami. Prav takšna presoja bi bila za oceno dejanske ustreznosti prehrane zelo pomembna. Poročilo sicer izpostavlja številne težave in možnosti za izboljšave, manj jasno pa opredeli, katere med njimi bi morale postati prednostne ter kako naj bi spremljali, ali se prehrana dejansko izboljšuje.

Celovito strokovno spremljanje prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih je naloga NIJZ, jedilnike pa zaradi njihove javne dostopnosti pogosto presojamo tudi sami. Da bi bilo takšno presojanje čim bolj objektivno, bomo v današnjem članku pokazali nekaj osnovnih meril, po katerih lahko presojamo skladnost jedilnikov s priporočili iz Smernic. Nato bomo ta merila uporabili še v praksi in na treh javno objavljenih tedenskih jedilnikih – iz vrtca, osnovne šole in srednje šole – pogledali, kako pogosto so zastopane posamezne skupine živil in kje se že iz objavljenega jedilnika pokažejo morebitna odstopanja.

Zakaj je organizirana prehrana v VIZ pomembna javnozdravstvena naložba?

Po podatkih statističnega urada RS je bilo v šolskem letu 2025/26 v vrtce vključenih 79.868 otrok, v osnovne šole 192.915 učencev, v srednje šole pa 86.624 dijakov. Skupaj je to skoraj 360.000 otrok in mladostnikov oziroma približno 17 % vseh prebivalcev Slovenije [3].
To pomeni, da prehransko okolje v vzgojno-izobraževalnih zavodih neposredno dosega skoraj vsakega šestega prebivalca Slovenije – in to v obdobju, ko se prehranske navade še oblikujejo.

Otroci in mladostniki lahko v vrtcu ali šoli zaužijejo pomemben delež dnevnega energijskega vnosa. Kakovost organizirane prehrane zato ne vpliva le na posamezen obrok, temveč tudi na prehransko oskrbo, razvoj prehranskih navad in zmanjševanje neenakosti med otroki.
Prav zato Svetovna zdravstvena organizacija šolsko prehransko okolje obravnava kot pomembno področje javnozdravstvenih politik ter poudarja prehranske standarde, neposredno zagotavljanje obrokov in ukrepe, ki omogočajo bolj zdrave izbire [4].

Slovenija ima pri tem pomembno prednost. Sistem organizirane prehrane je že vključen v vzgojno-izobraževalno okolje, zavodi pa morajo pri organizaciji prehrane upoštevati Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih [1]. Ker smo v ta sistem vložili znanje, infrastrukturo, delo zaposlenih in javna sredstva, je upravičeno pričakovati tudi jasno spremljanje njegovih rezultatov.

Kako lahko javno objavljene jedilnike presojamo bolj strokovno?

Ob množici informacij, ki so danes javno dostopne, bi bilo podcenjujoče trditi, da starši ali druga zainteresirana javnost ne morejo podati konkretnih pripomb na javno objavljene jedilnike. Strokovno odgovornost za načrtovanje prehrane ima organizator prehrane, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da jedilnik dejansko sledi Smernicam. Prav z njihovim doslednim upoštevanjem pa podpremo otrokove prehranske potrebe in razvoj zdravih prehranskih navad.

Da bodo lahko vsi, ki spremljajo prehrano v posameznem zavodu jedilnike presojali na bolj strokovnih osnovah, izpostavljamo nekaj osnovnih meril iz Smernic, ki jih je treba upoštevati. Taka presoja ne nadomešča strokovne analize, lahko pa ob spremljanju jedilnika skozi daljše obdobje pokaže pomembne vzorce.

Pri presoji jedilnika si lahko pomagamo z nekaj zelo konkretnimi vprašanji:

• Zelenjava in sadje: ali je pri vsakem obroku vključena zelenjava in/ali sadje, pri čemer je zelenjave več?
• Polnovredna žita in kaše: ali se redno pojavljajo polnozrnati kruh, polnozrnate testenine, kaše, ovseni kosmiči in podobna živila?
• Stročnice: ali se redno vključujejo v jedilnik, tudi kot zamenjava za meso?
• Ribe: ali so ribe ali ribje jedi vključene tedensko ali vsaj na 14 dni ?
• Meso: ali se belo meso pojavlja pogosteje kot rdeče in ali se izbira predvsem pusto meso?
• Mesni izdelki: ali imajo prednost pusti izdelki z vidno strukturo mesa, drugi mesni izdelki pa se vključujejo le občasno?
• Sladke jedi in izdelki: ali se sladki namazi, sladice, sladkani mlečni izdelki, sladki kosmiči in druga sladka živila pojavljajo le občasno?

V nadaljevanju prikazujemo, kako takšna presoja lahko izgleda v praksi. Ker gre pri vsakem primeru za enotedenski izsek, ocena ne predstavlja celovite presoje mesečnega jedilnika, lahko pa pokaže pomembne vzorce in morebitna odstopanja od priporočil.

Zavodov ne bomo poimensko izpostavljali; izvorne jedilnike hranimo v interni evidenci.

Primer 1: Vrtec

Pri vrtcu smo presojali vse štiri obroke, ki jih v skladu s Smernicami praviloma vključuje organizirana prehrana: zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico.

Povzetek:
Tedenski pregled kaže na nizko zastopanost zelenjave, stročnic in polnovrednih žit ter pogostejše vključevanje rdečega mesa, mesnih izdelkov in sladkih živil.

Primer 2: Osnovna šola

Pri presoji smo se osredotočili na dopoldansko malico in kosilo, ki ju zaužije največ otrok.

Povzetek:

Jedilnik je dobro sestavljen in raznolik. Prostor za izboljšave ostaja predvsem pri vsakodnevni vključitvi sadja ter oreškov in semen. Sladka živila so prisotna, vendar ne prevladujejo.

Primer 3: Srednja šola

Pri srednji šoli smo presojali malico, ki jo mora šola skladno z Zakonom o šolski prehrani obvezno zagotavljati dijakom. Ker imajo dijaki vsak dan na voljo več različnih menijev, smo pri oceni upoštevali celotno tedensko ponudbo.

Povzetek:

Tedenska ponudba malic v srednji šoli kaže več pomembnih odstopanj od priporočil Smernic. Zelenjave, rib, stročnic, oreškov/semen in jasno prepoznavnih polnovrednih žit je premalo, prepogosto pa se pojavljajo bolj predelana in sladka živila. Ponudba je sicer pestra, vendar vse izbire niso prehransko ustrezne.

Zaključek

Ko govorimo o prehrani otrok v vrtcih in šolah, se hitro pokaže, da pričakovanja niso enotna. Nekateri želijo več zelenjave, stročnic, polnovrednih žit in manj sladkih ali močno predelanih živil, drugi dajejo večji poudarek temu, da otrok obrok sploh poje in da ne ostane lačen.

Prav zato mora biti načrtovanje prehrane otrok v VIZ vezano na strokovna priporočila, ne na posamezne želje, mnenja in preference.

Zdrava prehrana otrok v vzgojno-izobraževalnih zavodih je del nacionalne javnozdravstvene politike.

Zato imamo Smernice, organizatorje prehrane, kuhinjsko osebje, subvencionirano šolsko prehrano in sistem strokovnega spremljanja. Razprava o tem, kako priporočila najbolje prenesti v prakso, je potrebna. Ali naj bodo otrokom zagotavljeni prehransko ustrezni obroki ali ne, pa ne bi smelo biti stvar pogajanj.

Organizirati prehrano, ki bo všeč vsem, je nemogoče. Organizirati prehrano, ki je strokovno utemeljena in skladna s Smernicami, pa je mogoče. In prav to bi moral sistem prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih dosledno zagotavljati.

Želite podrobneje preveriti jedilnik vašega zavoda?

V HFL Institute izvajamo strokovne preglede jedilnikov in svetovanje pri njihovem usklajevanju s Smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Veseli bomo, če se nam oglasite.

Reference

1. ZRSŠ, Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. 2024: Ljubljana.
2. Pralica, V., Gregorič, Matej, Strokovno spremljanje prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih s svetovanjem: Poročilo za leto 2025. 2026, NIJZ: https://nijz.si/wp-content/uploads/2026/08/Porocilo_spremljanje-prehrane-2026_v_koncnov2.pdf.
3. SURS. Udeleženci predterciarnega izobraževanja, šolski leti 2025/2026 in 2024/2025. 2026; Available from: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/14313.
4. WHO, Policies and interventions to create healthy school food environments: WHO guideline. 2025.