Na spletni strani Zagovornika načela enakosti je bila 21. aprila 2026 objavljena novica z naslovom »Zagovornik za upoštevanje vere in prepričanja pri prehrani v vrtcih in šolah«, v kateri so predstavljena priporočila Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje glede prilagajanja prehrane otrokom in mladostnikom [1].
V objavi je poudarjeno, da naj bi v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ) prihajalo do primerov, ko otroci zaradi verskih ali osebnih prepričanj ne morejo zaužiti ponujenih obrokov, ter da je treba tem potrebam nameniti več pozornosti. Posebej izstopa tudi izjava g. Lobnika, da »moramo vsi osebno preko tega, da drugim ne privoščimo nečesa samo zato, ker sami takšne potrebe nimamo«.
Takšna izjava lahko brez širšega konteksta ustvari nepopolno predstavo o delovanju VIZ ter vtis, da v sistemu prihaja do izključevanja otrok zaradi verskih ali etičnih prepričanj.
V številnih šolah in vrtcih v okviru svojih zmožnosti prehrano že prilagajajo različnim potrebam otrok. V tem okviru predlagani ukrep doslednega označevanja živil na jedilnikih ne predstavlja večjih organizacijskih obremenitev in ga je mogoče razmeroma hitro uvesti v vse VIZ, medtem ko druga priporočila zahtevajo bistveno širše sistemske prilagoditve.
Priporočilo Zagovornika načela enakosti izhaja iz načela prepovedi diskriminacije in spoštovanja dostojanstva posameznika, kar je nedvomno pomembno izhodišče. Ministrstvu predlaga, da se pri organizaciji prehrane upoštevajo vera ali prepričanja otrok in mladih (npr. veganstvo) ter da se te okoliščine obravnavajo primerljivo s prilagoditvami zaradi zdravstvenih razlogov [2].
Takšen pristop pa ne zajame v celoti kompleksnosti organizacije šolske prehrane, saj ne upošteva širšega okvira delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vključuje tudi pomembne javnozdravstvene, organizacijske in finančne vidike. Ključna dilema zato ni zgolj nepripravljenost VIZ, temveč predvsem sistemske zmožnosti za izvajanje takšnih prilagoditev.
Namen tega prispevka zato ni zanikanje pomena verskih ali etičnih prepričanj pri prehrani otrok, temveč opozoriti, da morajo biti morebitne dodatne prilagoditve umeščene v realne kadrovske, finančne, strokovne in organizacijske zmožnosti sistema.
Kompleksnost sistema organizirane prehrane v VIZ
Organizacija prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih je kompleksen sistem, v katerem se prepletajo strokovne smernice, zakonodajni okviri, organizacija dela, varnost priprave hrane ter razpoložljivi kadrovski in finančni viri. Odločanje o posameznih prilagoditvah zato ne pomeni neposredne odločitve o tem, ali se določena prehrana omogoči ali ne, temveč zahteva usklajevanje teh različnih vidikov, ki morajo biti hkrati izpolnjeni.
Pri razpravi o prilagajanju prehrane v VIZ je pomembno poudariti, da je sistem šolske prehrane v Sloveniji dobro razvit in v strokovni literaturi pogosto izpostavljen kot primer dobre prakse. Ima več kot 70-letno tradicijo, zakonodajno urejeno področje, subvencioniranje obrokov ter strokovno spremljanje [3].
Zato je bistveno, da se vsako dodatno prehransko zahtevo ovrednoti v luči celovitega delovanja sistema, saj bi poenostavljeno predstavljanje izzivov kot zgolj neobčutljivost zavodov prezrlo širše sistemske omejitve.
Vzgojno-izobraževalni zavodi za zagotavljanje prehrane organizirajo delo kuhinje, zaposlujejo ustrezno število delavcev, vključujejo organizatorja prehrane, izvajajo postopke javnega naročanja ter hkrati upoštevajo zahteve zelenega javnega naročanja in predpise s področja varnosti hrane. Pri tem delujejo znotraj jasno določenih kadrovskih in finančnih okvirov, ki pomembno vplivajo na obseg in način možnih prilagoditev.
Pomembno je poudariti, da normativi za kuhinjsko osebje že več desetletij niso bili posodobljeni [4, 5], medtem ko so se zahteve glede kakovosti, raznolikosti in prilagajanja obrokov v tem času izrazito povečale. Čeprav je ta razvoj prehrane v strokovnem smislu pozitiven, mu na sistemski ravni ne sledijo potrebni kadrovski in organizacijski prilagoditveni ukrepi.
Pomemben del omejitev predstavljajo tudi finančni viri za nakup živil. V vrtcih je ta strošek določen v okviru cene programa, ki jo sprejme občina ustanoviteljica. V Mestni občini Ljubljana ta že od leta 2023 znaša 52 EUR mesečno na otroka [6], kar pomeni približno 2,45 EUR na dan za tri do štiri obroke. V osnovnih šolah ceno malice določi minister za vzgojo in izobraževanje; v tekočem šolskem letu 2025/26 znaša 1,10 EUR na učenca, pri čemer so v ta znesek vključeni tako stroški živil kot dela.
Delež stroškov dela običajno predstavlja med 40 in 50 % vrednosti obroka. Ceno ostalih obrokov določajo šole same, vendar te cene niso tržne, temveč temeljijo na dejanskih stroških in načelu socialne dostopnosti.
Takšen finančni okvir pomeni, da imajo zavodi omejen prostor za dodatne prilagoditve, pri čemer to velja tudi za dietna živila, saj zanje praviloma ne prejemajo dodatnih sredstev, temveč morajo te stroške pokrivati znotraj obstoječih proračunov.
Medicinsko indicirane diete in prehranske omejitve zaradi vere ali prepričanj
Razprava o prilagajanju prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih zahteva tudi jasno razlikovanje med različnimi vrstami prehranskih omejitev.
Medicinsko indicirane diete kot so dieta brez kravjega mleja, brez jajc, brez pšenice, brez drevesnih oreščkov, dieta pri celiakiji so neposredno povezane z zdravstvenim stanjem otroka. So nujne za zagotavljanje njegovega zdravja, v določenih primerih pa tudi za preprečevanje življenjsko ogrožajočih stanj (npr. anafilaktični šok).
Zato so takšne diete predpisane na podlagi medicinske dokumentacije in so pri organizaciji prehrane praviloma podprte z zvišanjem števila delavcev za njihovo pripravo ter strožjimi protokoli higiene in varnosti živil.
Prehranske omejitve, ki izhajajo iz verskih ali etičnih prepričanj kot so halal, košer, izločanje svinjine ali veganstvo, imajo drugačno naravo. Njihova izvedba v institucionalnem okolju je lahko organizacijsko različno zahtevna, zlasti kadar vključuje posebne zahteve glede nabave, priprave ali ločevanja živil. Ob zaužitju običajnega, uravnoteženega obroka praviloma ne predstavljajo neposrednega tveganja za zdravje otroka, kot to velja za medicinsko indicirane diete.
To ne pomeni, da te potrebe niso pomembne, pomeni pa, da jih ni mogoče avtomatično obravnavati na enak način kot medicinsko indicirane diete brez dodatnih finančnih sredstev in ustreznih kadrovskih prilagoditev.
Prav zato njihovo enačenje z medicinsko indiciranimi dietami odpira pomembna strokovna in organizacijska vprašanja. Če se ti dve vrsti prehranskih omejitev obravnavata enako, to v praksi pomeni, da se od vzgojno-izobraževalnih zavodov pričakuje enak obseg prilagoditev, ne da bi bili za to zagotovljeni ustrezni kadrovski in finančni pogoji.
Osvetlimo: veganska prehrana otrok
Med prehranskimi omejitvami, ki izhajajo iz prepričanj, in ki jih Zagovornik načela enakosti posebej izpostavlja, je veganstvo. Čeprav je lahko dobro načrtovana veganska prehrana primerna za vsa življenjska obdobja, vključno z otroštvom, je ključno poudariti, da to velja le ob skrbnem načrtovanju, ustrezni suplementaciji in dobrem poznavanju nadomeščanja ključnih hranil, ob čemer obstaja tudi povečano tveganje za pomanjkanje določenih mikrohranil, če takšna prehrana ni ustrezno strokovno vodena [7].
Prav veganstvo pa pokaže problem izenačitve z medicinskimi dietami. Medtem ko so medicinsko indicirane diete predpisane zaradi vitalnega zdravja in so pogosto podprta z natančnimi navodili zdravnika ali kliničnega dietetika, pri veganski prehrani takšna formalna medicinska indikacija ne obstaja. Kljub vsemu veganstvo zahteva dietetično strokovno podporo za zagotavljanje polnovrednosti obrokov in preprečevanje morebitnih pomanjkanj.
Ne gre zgolj za izključitev živil živalskega izvora iz jedilnika, temveč za aktivno in strokovno načrtovano nadomeščanje vseh hranil, ki bi jih otrok sicer prejel z živili živalskega izvora (npr. vitamin B12, železo, kalcij, vitamin D, omega-3 maščobne kisline).
To postavlja VIZ pred dilemo: ali lahko v obstoječih kadrovskih in finančnih okvirih, brez dodatnih usposabljanj osebja, specialističnega dietetičnega znanja in potencialno dražjih sestavin, prevzamejo izvajanje in spremljanje takšnega prehranskega režima na način, ki bo resnično zagotavljal optimalno prehrano in zdravje otrok? Že obstoječe Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih [8] sicer priporočajo brezmesni jedilnik, vendar je polnovredna veganska prehrana še korak dlje in zahteva poglobljeno razumevanje hranilnih potreb in virov, ki ga kuhinjsko osebje brez dodatnih usposabljanj praviloma nima.
Zaključek
Zagotavljanje vključujoče šolske in vrtčevske prehrane, ki spoštuje vsa verska in etična prepričanja, ob tem pa zagotavlja tudi strokovno ustreznost in varnost za zdravje otrok, zahteva sistemsko rešitev. Takšna rešitev mora vključevati ne le priporočila, temveč tudi konkretno kadrovsko, finančno in strokovno podporo zavodom.
Brez tega namreč povečevanje obsega prilagoditev prehrane posameznikom lahko vodi v preobremenjenost kadra, zmanjšanje nadzora nad kakovostjo obrokov ter povečano tveganje za napake pri pripravi hrane.
Le s celostnim pristopom je mogoče zares uresničiti načelo enake obravnave ob hkratnem ohranjanju visokih javnozdravstvenih standardov in razbremenitvi vzgojno-izobraževalnih zavodov pred nepremagljivimi izzivi.
Reference
- Zagovornik, N.E., Zagovornik za upoštevanje vere in prepričanja pri prehrani v vrtcih in šolah [sporočilo za javnost]. 2026: https://zagovornik.si/zagovornik-za-upostevanje-vere-in-prepricanja-pri-prehrani-v-vrtcih-in-solah/.
- Zagovornik, N.E., Priporočilo Zagovornika načela enakosti glede prehrane v vzgoji in izobraževanju ob upoštevanju vere ali prepričanj otrok in mladih. 2026, Zagovornik načela enakosti: https://zagovornik.si/izdelki/priporocilo-zagovornika-nacela-enakosti-glede-prehrane-v-vzgoji-in-izobrazevanju-ob-upostevanju-vere-ali-prepricanj-otrok-in-mladih/.
- Poličnik, R., et al., Šolska prehrana v Sloveniji in v nekaterih evropskih državah. J Anali PAZU, 2021. 11(1-2): p. 16-29.
- MŠŠ, Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. 2005: Ur.l.RS 75/05.
- MŠŠ, Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. 2007: Ur.l.RS št. 57/07.
- MOL, Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih in dodatnih ugodnosti za starše. 2023: Ur.l.RS 100/23.
- Brits, E. and E. le Grange, Influence of a Vegan Diet on Child Health and Development: A Scoping Review. Nutrition Reviews, 2026. 84(4): p. 873-898.
- ZRSŠ, Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. 2024: Ljubljana.