Morda se nam zdi samoumevno, da je v Sloveniji za prehrano otrok v vzgojno-izobraževalnih ustanovah sistemsko poskrbljeno. A to v številnih državah – bližnjih in bolj oddaljenih – ni običajna praksa.

Pri nas imajo vsi otroci, vključeni v vrtce in šole, ne glede na njihov socialno-ekonomski status, dostop do uravnotežene in kakovostne prehrane, ki mora, skladno z Zakonom o šolski prehrani [1], podpirati njihovo rast in razvoj.

Sistem šolske prehrane ima zato pomembno javnozdravstveno vlogo. Ne zagotavlja le rednih obrokov, temveč otrokom omogoča stik z raznoliko, uravnoteženo prehrano in pomembno prispeva k oblikovanju prehranskih navad, ki lahko vplivajo na zdravje tudi v odrasli dobi.

Prispevki o šolski prehrani pogosto sprožijo močna čustva.

Skrb staršev za dobrobit otrok je povsem razumljiva, vendar se ob takšnih objavah prepogosto ustavimo pri eni fotografiji ali enem obroku, iztrganem iz širšega sistema organizirane šolske prehrane.

Takšen poenostavljen pogled ima pogosto bolj negativen kot konstruktiven ton in pri tem spregleda ljudi, ki za prehrano otrok vsakodnevno skrbijo: kuharje in njihove pomočnike, organizatorje šolske prehrane, pedagoške delavce ter vodstva zavodov, ki v okviru danih pogojev zagotavljajo uravnoteženo in kakovostno prehrano za otroke.

SISTEM ŠOLSKE PREHRANE V SLOVENIJI

Kako ocenjujemo kakovost šolske prehrane? Pri strokovnem vrednotenju prehrane nikoli ne presojamo posameznega obroka, niti ne celodnevnega jedilnika. Fotografija enega sendviča ali krožnika nam zato ne more dati realne slike. To dobimo šele z analizo tedenske, še bolje pa mesečne ponudbe, ki pokaže ali prehrana ustreza prehranskim potrebam otrok, ter prispeva k razvoju zdravih prehranskih navad.

Zato vrtci in šole, ki dosledno sledijo prehranskim smernicam, niso zgolj del podpornega sistema, temveč nosijo eno ključnih vlog pri varovanju zdravja otrok in oblikovanju prehranskih navad, ki jih bodo spremljale tudi v odraslosti.

VELIK DEL ODGOVORNOSTI ZA PREHRANO OTROK JE PRENESEN NA VRTCE IN ŠOLE

V vrtcih in šolah otroci običajno prejmejo od dva do štiri obroke dnevno, pri čemer ima vsak obrok svojo jasno določeno vlogo. Smernice zelo natančno opredeljujejo, kolikšen delež dnevnih energijskih potreb naj posamezen obrok pokrije, zato je posamezen obrok potrebno presojati v okviru celodnevnega prehranskega načrta.

Pri načrtovanju obrokov morajo šole in vrtci upoštevati jasno določena strokovna izhodišča. Temelj predstavlja spoštovanje Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah [2], ki temeljijo na znanstvenih dognanjih o vplivu prehrane na zdravje otrok in oblikovanje prehranskih navad.

Otroci v vrtcih in šolah preživijo velik del dneva, pogosto med 6 in 9 ur. To pomeni, da v tem času zaužijejo tudi do polovico ali celo tri četrtine svojih dnevnih energijskih in hranilnih potreb.

Bodimo iskreni, zaradi sodobnega tempa življenja starši pogosto nimamo časa, energije ali možnosti da bi otrokom vsak dan pripravljali raznolike in kuhane obroke. Ob tem spoznanju hitro postane jasno, kako pomembno vlogo ima organizirana prehrana v vrtcih in šolah ter kako velik del odgovornosti za otrokovo prehrano je dejansko prenesen na te ustanove. Pri tem imajo organizatorji šolske prehrane ključno vlogo.

Poleg načrtovanja jedilnikov vsakodnevno usklajujejo delo kuhinjskih delavcev, sodelujejo z vodstvom in pedagoškim kadrom ter se soočajo s številnimi zelo konkretnimi izzivi: omejeno ceno obrokov, postopki javnih naročil, sodelovanjem z lokalnimi pridelovalci, prizadevanji za zmanjševanje zavržene hrane ter izvajanjem dejavnosti, ki spodbujajo prehransko pismenost otrok.

O šolskem sendviču na podružnični šoli Jezersko
Brez kančka dvoma trdim, da je bila dopoldanska malica, ki je bila ponujena učencem podružnične šole Jezersko na športnem dnevu skladna s Smernicami. Vseboval je vse pomembne skupine živil, vključeval je tudi dve različni vrsti zelenjave, ki je v šolskih malicah prepogosto manjkajoči del obroka.

Izračun hranilne vrednosti v nacionalnem orodju Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP) je pokazal, da so tisti otroci, ki so sendvič zaužili, pokrili 20 % njihovih dnevnih energijskih potreb. Poenostavljeno povedano, če so otroci sendvič pojedli, so brez težav počakali na naslednji obrok.

PREHRANA OTROK KOT SKUPNA NALOGA

Če želimo izboljšati zdravje prihodnjih generacij moramo okrepiti medsebojno sodelovanje in zaupanje. To še posebej velja za področje prehrane otrok. Nacionalni podatki [3] jasno kažejo, da otroci in mladostniki pogosto ne zaužijejo dovolj zelenjave in polnovrednih živil, prehranske navade pa so pogosto daleč od priporočil. Šole in vrtci imajo pri tem pomembno, a zahtevno vlogo.

Izjemno spodbudno je, da je bil sendvič pripravljen v šolski kuhinji. To je pogosto boljša izbira kot predpakirani sendviči, ki imajo običajno manj ugodno hranilno sestavo, saj vsebujejo več različnih namazov bogatih z nasičenimi maščobami.

Kot starši imamo odgovornost, da uravnoteženo prehrano v šolah in vrtcih podpremo. Šolska prehrana otrokom omogoča redne, pestre obroke in stik z raznolikimi živili, kar je ključno za oblikovanje zdravih prehranskih navad. To je proces, ki zahteva čas, potrpežljivost in sodelovanje vseh vpletenih.

Ne ujemimo se v iskanje napak v posameznih primerih. Namesto tega izpostavljajmo dobre prakse, da bodo sledili tudi tisti, ki imajo še več prostora za izboljšave.

Viri in literatura

Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1). 2013, Uradni list Republike Slovenije: Slovenija.
ZRSŠ, Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. 2024: Ljubljana.
Gregorič, M. in sod., Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije: v starosti od 3 mesecev do 74 let. 2019: Nacionalni inštitut za javno zdravje.